BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

ponedeljek, 17. avgust 2026

Italija- FRANCIJA- Španija POTEPANJE Z AVTODOMOM

   Ko sem bila najstnica, smo imeli doma en star WV kombi. In en sam vikend na morju z njim, me je zaznamoval za celo življenje. Odkar ga ni več, sanjam o AVTODOMU. Pa imam čisto rada šotor ampak en kombiček in svoboda, ki ti jo da ... Jap. 

  Tako sem sanla, da vsaj najamem enega za ene počitnice. In zaradi narave potovanja letos, je prišel pravi trenutek za to, da GLOBOKO sežem v denarnico in si željo končno uresničim. Pa da vidimo, če je potovanje z njim res tako idealno, kot si predstavljam. 
  Našla sem
KAMPIRANJE Z MARTO, kjer oddajajo predelan Peugeotov Boxer po sprejemljivi ceni, NE OMEJUJEJO KILOMETROV in DOVOLIJO PSE. Kombi je sicer narejen za 2 ampak ker smo mi majhni so se 3je z lahkoto stlačili na posteljo, en pa je spal na blazini na tleh. 


  Naš CILJ je bi BURGOS v Španiji. 12. Avgusta.

Le ugibate lahko, kaj nekaj nas je vleklo v Špansko "puščavo".
SONČNI MRK,  jasno. Potovanje smo načrtovali že leto v naprej in tudi potrebne rezervacije naredili več mesecev prej.

  Pred odhodom sva se malce pogovorila s Chatgpt-jem. Prosila sem ga, da mi sestavi pot do tja od jezera do jezera. Sestavil mi je krasno pot, ki sej jo potem sevada dodatnno preverila  in bila z načrtom na papirju totalno zadovoljna. Ko greš na tako pot, je dobro imeti okviren načrt a moraš biti ves čas odprt za možne spremembe in prilagoditve. KI SE ZGODIJO! Zato sem že v naprej vedla, da načrtu ne bom sledila. Ampak nič hudega, ves porabljen čas je bil vreden, ker jaz pač rada načrtujem 😊. Na telefon sem si naložila aplikacijo PARK4NIGHT in še ene 2 ampak sem uporabljala samo to. Čisto vseh destinacij seveda nisem natančno preučila, nekaj je le treba prepustiti naključjem, zato res nisem naštudirala vseh PZA jev ob vsaki lokaciji. Sploh ker sem vedela, da se lahko spremenijo. Saj so PZAji res POVSOD

 


Vsa navdušena sem v nedeljo popoldan prejela kombi, vanj natlačila cel kup
uporabnih in še en kup neuporabnih stvari. In smo šli. Letos smo po dolgih 17ih letih na počitnice odšli brez NIKE
. Ostala je doma z očimom. Ljuba moja starka je bila lansko leto še vsa mladostna, letos pa takšne poti enostavno ne zmore več. 

  Po načrtu bi mogli kombi dobit v ponedeljek in štartat enkrat popoldne v ponedeljek ampak ej krasno, smo pridobili en dan. Potovali smo celo noč. Prvo noč po avtocesti. Prva stvar, ki sem se jo mogla navadit je škripanje celega kombija, medtem ko se vozi. 

   




Naš cilj je bil
LAGO DI LEDRO blizu znanjega Gardskega jezera. Ko smo sepripeljali blizu jezera, sem ugotovila, da so vsaparkirišča naokoli plačljiva, da je dnevno parkiranje za AD seveda dražje ( avto 1,5€/h, kombi 2, max pa vseeno 18€). Chati je rekel tudi, da se na neoznačenih mestih načeloma ne sme prenočevat, lah probaš, samo te lahko sredi noči preseneti radar. Nam je pa Chati namignil, da je ob jezeru majno, brezplačno parkirišče V SENCI, kjer lahko parkiraš čez dan, če si le dovolj zgoden, da dobiš prostor. Ura je bila 6 zjutraj, nekako smo bili dovolj zgodnji. 




Na parkirišču sta bila dva kombija in en osebni avto. V kombijih so očitno prenočevali, prenočišče lastnikov osebnega avtomobila sem odkrila nekaj min potem,ko semse razgledala naokoli. Spali so všotoru ob jezeru. Naslednje jutro pa sta me presenetila dva, ki sta spala kar v visečih mrežah na plaži. Toliko o varnostnikih, ki strašijo naokoli. Edini, ki ponoči hodi naokoli je nekdo, ki med ilegalnimi prenočevalci diskrerno pobira smeti. Prostor za nas je bil, tako smo za prvi dan in prvo noč dobili krasno parkirišče v SENCI, ob leseni klopci in mizici, do jezera pa je bilo par metrov spusta po senčn potki. I
DEALNO
   

LAGO DI LEDRO je eno od mnogih manjših, bolj intimnih jezerv okolici Garde, ki so meni odebno veliko privlačnejši od samega Gardskega jezera, manj je ljudi, lažje je parkirati blizu jezera ... Ob jezeru so tudi kampi, muzej koliščarjev, ki smo ga seveda obiskali ( V muzeju so dobrodošli tudi manjši psi. Manjši predvsem ker jih je po notranjem delu muzeja treba nest v rokah. Ne me vprašat zakaj, ker ne vidim smisla. Ampak važno je, da lahko grejo),lokalčki, gostilne, trgovinica ...

Okoli jezera je kolesarska pot dolga 9km po kateri smo se lahko sprehodili s kužki a so mogli biti na vrvici. Nad jezerom je manjša pot, ki vodi na razgledno točko, tam je manj ljudi in sem kužke lahko malce tudi osvobodila vrvic. 
   Jezero je veliko približno toliko kotnaše Bohinjsko. Okoli celega je kolearska pot, ob jezeruso urejene plaže z otroškimi igrišči, na katerih so lahko kužki a ne smejo v vodo, urejena pasja plaža kjer lahko grejo tudi v vodo in cel kup "divjih" plaž kjer se svobodno kopajo. In psov JE bilo
VELIKO, kar je bil kar izziv za moja dva. Malce sta bevskala ampak je kar šlo no. Voda v jezeru je zelo čista, malce hladna, tudi ozračje je bilo prijetno, po moje manj kot 30 stopinj. Zjutraj smo celo majce z dolgimi rokavi oblačile. 
  Prvi občutki potovanja z avtodomom so bili mešani. Nabaditi sem se mogla na rabo kemičnega wcja. Ne sam wc, ampak nisem ga hotla prehitro napolnit ker em vedla, da ga je treba potem čistit 😄. No tu nismo imeli druge izbire. Imeli smo res krasno lokacijo a tu ima tudi kamp krasno lokacijo in zvečer sem gledala otroke, ki so sepodili po igrišču, imeli so neke animacje... Pogrešala sem večerv kampu, ko se tamali podita z drugimi otroki naokol, ti pa sediš ob šotoru in si privoščiš kak osvežilen napitek ... Mi pa smo bili tam stran v gozdu ... sami ... Priznam, nisem takoj vzljubila kamperskega življenja.

Naslednji dan smo dopoldne obiskali
muzej koliscarjev in kerje blo že tako pozno, ko smo se vrnili h kombiju, smo še kosilo pojedli, pa še malo počivali ... tako smo se naprej odpravili kar pozno. 








Če povzamem. Lago di Ledro absolutno vredno obiska, se vrnemo in preverimo še kakšno od ostalih jezerc naokoli. 


 


  Za naslednjo točko smo že spremenili načrt potovanja, ki sem ga imela. Po ideji Chatija bi zdaj šli v Annecy. Po slikah zelo lepo a nekih 400km dodatnih s poti. Predlagal mi je še jezero Aiguebelette, ki ima celo plačljiv dostop do jezera. Kar mi doma ni omenil, zdaj pa sem ta podatek nekako dobila. Glede na kilometre, ki jih moramo prevoziti mi ta ideja ni bila zares všeč. Bomo tajezera pustili za drugič. Ampak bomo šli, ker res zgleda lepo. ( Pa še cel kupo zanimivih stvari mi je predlagal, ki jih BOMO obdelali, ko bomo šli na tisti konec. Zato si bom ta načrt vseeno shranila)
  Zdaj pa sem google map prosila za bolj direktno pot in ugotovila, da me pelje čez jezero
LAC DE SERRE PONCON, ki sem ga ogledova že, ko sem iskala jezero za počitnice 2 leti nazaj. Zakaj mi Chati ni predlagal tega ampak me je pošiljal nekam naokoli? Kdo ve? Dokaz, da mu ne gre čisto zaupat. Od tu dalje smo tudi zapustili avtoceste in se vozili leše po lokalnih cestah. Tudi ponoči. Včasih pa je boljše poslušat google map, kot svoje neumne ideje. Ta nas je namreč pošiljal mimo še enega jezera, LAGO D IDRO. Samo jaz sem se želela voziti mimo Gardskega jezera. NAPAKA! Pot je sicer res ob vodi a na smrt dolhočasna in zaradi enega tunela, kjer supuščajo skozenj imenično smo eno uro tičali v koloni. Tako, da DON´ T. Pot je bila že tako dolga, pa se je še malo zavlekla. V večer. 
Želodčki so zahtevali večerjo, zato smo začeli iskat primeren kraj, da se ustavimo. Kljub temu, da nismo bili na avtocesti to ni bilo lahko. Tu bi skoraj lažje našli prostor za primeren postanek na AC. Italjia ni lepa za potovanje izven AC. Prav ničlepega ni na poti. Zato midva navadno Italjo preskočiva in greva z CA šele v Franciji. Ampak tokrat smo naredili izjemo zaradi prvega postanka. Sebom kar držača stalne prakse. Načli smo le en res beden prostor kjer smo lahko parkirali med polji koruz, lih da smo pustili pselulat in pojedli večerjo. Kar se da hitro, ker ne samo da ni  bilo lepo, bilo je tudi
OGROMNO komarjev. Nisem našla tanove šprice proti malim pošastim, tastare je bilo premalo, nisem našla vžigalnika, da bi prižgala antikomar svečo, pa še popoldan sem ga imela. Samo ko si v neki paniki, te stvari kar izginejo. ( Pustimo dejstvo, da sem doma, ko sem čistila avtodom, v predalu našla NJIHOV + SIZE vžigalnik 🙈, ki bi mi skočil v glavo, če bi z malo manj panike gledala. Samo ga dejansko nisem opazila celih 14dni. Imam svoje talente ni kaj. Mi smo pač kupili set svojih vžigalnikov. Kar je ok, sej jih je tudi doma zmanjkalo.) Ko smo pojeldi smo se po hitrem postopku odpravili naprej. Tamali sta zaspali, midva pa sva celo pot tolkla komarje. Na srečo se  pridno ujamejo na lučko, če jo prižgeš in so lahek lov. Problem je samo, da jih kar ni zmanjkalo. Ko sem potolkla prve 3 sem bila full pametna. Ok, sem vse. Ko sem stislinla ene 20tega sem nehala štet in obupala nad idejo, da sem potolkla vse.  Sredi noči sva ratala zaspanain začela iskat prenočšče.  Ker nama je začel piskat akumulator, da mu zmankuje elektrike in ker ni zgledalo, da se med vožnjo polni, čeprav naj bi se, sva iskala takega z elektriko. In ga dejansko našla. Sam na zemljevidu nisva opazila kok v hribmorava zarad tega. Peljal naju je 20 min iz poti, pristali smo na razsvetljenem parkirišču, kjer nam je luč celo noč svetila skozi strešno okno ker smomalo neumno parkirali. Električni priključek je sicer bil, samo ni delal. Krasno,vse zaman. Pza brez štroma je bil precej bolj na poti. Ok, smo šli spat. Seveda nisva pobila vseh komarjev in je imel vsaj en na nas pijanko celo noč.  Zbudila sem se prva. Bilo je že vroče, vzela sempse in šla na sprehod po vasi. Cute majhna vasička, v drugačnih okoliščinah bi mi bila celo simpatečna, zdaj pa mi je šlo na živce, da se ne morem zares sprehodit, vsi v avtodomu spijo, tako da si ne morem pripravit zajtrka in skuhat kave. Spet sem pogrešala šotor kjer lahko ostali spijo v šotoru, jaz pa imam sve ostale stvari v rezervnem šotoru ali avtu in nobenega ne motim, če se zbudim prej. Skuham si kavo, naredim za jest, sprehodimpse in vmiru uživam ob branju knjigein upam, da bodo vsi še dolgo psali, jaz pa bomimela mir.Zdaj sem pa komaj čakala, da se zbudijo. Sam se niso. Po prvem krogu sem preverila in so še kar spali. Pa sem šla še en krog pomestu. Blizu avtodoma ni bilo nobene sence ali klopce kamorbi se usedla, zato sem šla v center vasi in pol ure posedala na klopci in Nini po watsapu jamrala kako mi življenje v avtodomu SPLOH NI VŠEČ. Potem sem šla preverit in moji SO ŠE KAR SPALI. Ni se mi dalo še enkrat vmesto zato sem šla kar po eni cesti in VSAJ ODKRILA GOZDNO POT. Na začetku poti je bil še en gozdni PZA s klopcami in mizicami. precej bolj prijetno. Glede na to, da štrom itak ni delal. Amak ok, zdaj sem se lahko vsaj malo prijetnejše sprehodila in še Mateji malo pojamrala kako mi AVTODOM SPLOH NI VŠEČ in kako sem vesela, ker ga nočem več in sem OZDRAVLJENA. Ko sem se vrnila sta bili vsaj tamali še pokonci. Pojedli smo zajtrk in se končno pobrali od tam. Poleg vseh furstracij mi je šlo na živce tudi tole z elektriko. Naj bi se akumulator polnil med vožnjo, SAM SE NI. 

 


Vozili smo se po hribih. Lepi razgledi. Peljali smo se mimo precej utrdb, ena je bila očitno tudi priljubljena destinacija. Smo že imeli idejo, da bi se ustavili ampak smo ugotovili, da je s tem velikim kombijem to precej težje kot z navadnim avtom. In smo se raje peljali kar naprej. Glede na to, da smo itak mislili v Carcasson. Čeprav je bilo tole precej drugače tko da naslednjič .... se ustavimo. 

   


Naslednja postaja je bilo jezero
LAC DE SERRE PONCON. Eno od ogromnih Francoskih jezer. Ustavili smo se na prvem predlaganem parkirišču, pred mostom. Še ena prepreka velikega kombija, parkirišče je omejevala rampa do 2,2m. Ampak je že v aplikaciji pisalo, da je tudi zunaj kak prostor za tavelike. Izkazalo se je, da je tega prostora za kar nekaj tavelikih.

Tako smo parkirali brez težav na novem senčnem prostoru, vrgli ven misico in stole in tam kampirali dva dni. Domčija je razveselil veter, tako, da je lahko surfal. Nas je razveseljeval malo manj, ker ob teh valovih ni šans, da si supal. Nič hudega. Meni je bilo všeč, da je bil kombi parkiran tako, da sem lahko kar izpred njega občudovala jezero in nadzorovala tamali, ki sta lahko šli sami do vode. 
 Nas je pazadela še ena nadloga. Ko smo parkirali sem ugotovila, da ima Karin nenavadno vroče čelo. Nisem imela toplomerja, ampak sem bila sigurna, dai ma vročino. Popoldne je prespala, naslednji dan pa seje prebudila kot nova. Huh. 

 


 Dni tam smo preživeli tako, da sem selih 2x vrgla v vodo. Nisem full ljubitelj plavanja. Kopam se predvsem ker mi je ali zelo vroče ali paje voda fuuul lepa in mamljiva. Tukaj mi ni bio vorče, vodajebila pa tudi valovita in nezanimiva zame, tako da sem čist uživala kar pred kombijem v senčki in lenarila. Domnova laufarska aplikacija nam je povedala, da so nedaleč lepe pohodne poti.

Ampak za raziskovanje tega mi jebilo pa vseeno prevroče. Bomo naslednjič, ko pridemo sem, ker bomo! Na sprehod smo odšli pa zvečer kar po plaži, ki je kar dolga. Čez dan je vsaj del ob kampiranju kar polno zaseden vsehmožnih navdušencev raznih vetrovnih vodnih športov. Po plaži tekajo tudi nešteti lepovzgojeni kužki, tako, daza nas je bil tole raj. Moja dva sta pa spet trenirala lepo vedenje v družbi. Tudi tule smo vsi parkirali
BREZPLAČNO, mirno prenočili, tudi mize in stole ven postavili, na plaži pa je bilo tudi cel kup šotorov. Naplaži je bil prijeten wc, nekaj vode in veste kaj.

TOLE AVTODOMARSKO življenje mi je začelo postajat
VŠEČ. Z razliko od Slovenskih balkancev, morda bom zdaj malce žaljiva a pri nas je tako, da gre mularija čez vikend žurat ob Savinjo. Nič narobe s tem. narobe pa je, ko se zjutraj sprehodim po krajih žura je VSE NASRANO S SMETMI. Na žalost ne glede na to, a so bili tam najstniki ali odrasli ljudje. In je logično, da se pri nas česa tako svobodnega ne moremo it. Tu ni bilo NIKJER nobene smetke. Vse je bilo lepo in urejeno in tudi v zgoraj omenjeni Italiji, tisti, ki je pobiral smeti NI imel veliko dela. Aja in WCji so bili čudežno ves čas čisti, pani bilo videt nobenga, ki čisti ves časn naokoli. Tako, da vse spoštovanje SURFERSKIM DUDOM. Kar težko mi je bilo oditi naprej. 
Vozili smo se ponoči, vmes spali kar na nekem parkirišču, kjer sem se spet zbudila prva in komaj čakala, da se še ostali ampak tu smo naključno parkirali ob kolesarksi stezi in smo se vsaj malo sprehodili. Končno so se, še Lidl pa dalje. 
Naslednji cilj... 



LAC DE JOUARRES.
Tudi tu me je presenetila SVOBODA. Kombiji, avtodomi parirani takoj ob jezeru.

Edini minus tu, da ni sence ampak tokrat je bil velik kombi prednost, saj nam je senco dajal on. Vročina je tu narasla. Je pa obnašem prihodu spet Domna razveselil veter. Pihal je cel dan, do večera, ko se je umiril in dovolil še nam softičem brez jadra malo uživat na supu.


To jezero je manjše, tudi okoli njega je speljana pot, precej manj obljudena in bolj divja kot tam v Italiji, zato smo bili s kužki veseli
SPROSCENIH SPREHODOV. En del jezera je celo nekoliko urejen in ima celo vodna igrala in možnost izposoje pedalinov, surfov ... in tam je tudi restavracija. Nismo si privoščili obdea, sva si pa z Domnom privoščila IPO za zelo ZMERNO ceno, 4,5€ za tavelko. Hladilnik je tu namreč do konca zatajil,vse v kombiju je bilo toplo. Tudi voda topla ni kaj prida. Smo se hecali, da pijemo čaj. Ta hladilnik je bila edina stvar, ki mi je šešla resno na živce. Ampak smo za naslednji dan načrtovali bivanje v kampu z elektriko, kjer bomo stvar lahko ohladili. Vsaj za nekaj dni, v Burgosu pa smo spet imeli rezerviran kamp. Tako da ajde, če bomo malo manj polnili tablice bo hladilnik ene dva, tri dni zmerno hladil.
 

Zvečer smo ležali pred kombijem in opazovali zvezdne utrinke. Čeprav sem se imela cel dan lepo, moram rečt, da je bil to zagotovo moj najljubši del dneva.
Dear map, where to go next?

Nasledni dan smo še kar cel dan uživali ob jezeru in sešele tik predvečerom odpravili do ene najlepših vasičk okoli Carcassona.
   



Ko sva bila tu z Domnom nekaj let nazaj, sva se ustavila v vasički
LAGRASSE. Zdela semi je tako idilična a takrat sva "hitela" naprej, ker sva hotela še malo do morja, ki nama potem itak ni bil všeč in mi je bilo full žal, da sva tako hitro šla. Takrat sem si obljubila, da se vrnem. Nisem si zares verjela ampka ekola, tukaj sem. Smešno pri vsem tem je, da sem bila od takrat v toliko lepih Francoskih vasičkah, da se mi Lagrasse sploh ni zdel več nič posebnega. Pa vseeno. Če greš mimo Carcassona, se je vredno ustaviti tudi tam. Mene pa bo od letos nanj vezal grenak spomin. na tla mi je padel in razbil ekran, ki je potem crknil, čisto NOV, dva tedna star HUAWEII 😲😩😢. In s tem trenutkom sem se vrnila v prazgodovino in cel nadaljni teden preživela brez telefona. Ker imam kar fetiš objavljat dnevne poste kaj počnem na IG in od tu naprej nisem nič objaljala, sem pričakovala, da me bokdo prijavil kot pogrešano osebo. Ana je kasneje rekla, da je pomislila na to, ker mi je celo pisala in sem bila čist neodzivna 😂. V glavnem, tako sem si obljubljala, da pridem nazaj, zdaj pa mi je bil ta Lagrasse še NJAMANJ zanimiv od celega potovanja. Vseeno, če še niste bili, pojdite tudi tja! Tokrat smo si privoščili tudi edinkrat, ko smo jedli zunaj. Smo šli na pico. Takrat, ko sva bila z Domnom tu so se nama zdele cene hrane zunaj visoke. Zdaj, ko se je tudi pri nas vse tako podražilo smo tam tam. Pica je enake cene, prav tako pijača. Tukaj. 
Aja pa naš štrom? S Poldijem (naš kombi) se okoli tega nismo sporazumeli. Priklopili smo se, štrom prižgali in alarm za prazen akumulator ni več piskal. Super, polni se.
HLADILNIK DELA!! Ko smo se vrnili z mesta smo si privoščila zasluženo hladno pijačo. Potem pa naju je alarm sredi noči vrgel pokonci. Ok,tole se ne polni niti, če je na štromu. Obupamo. Najbolj tečno je, ker bi lahko imeli rešen porblem, če bi le vedeli in vzeli naš potovačni hladilniček, ki pa se polni na avto. Sam nismo ane. Še en dan smo preživeli v Lagrasse in se namakali v reki LOrbieu. Kot rečeno, kar se mene tiče še najmanj zanimiv del potovanja, tudi najmanj prijeten prostor za kopanje. Ja, ja, priznam. Domen je vmes našel boljšega, pa se nam ni ljubilo premknit in so nam ga zasedli. Kar gužva drgač v sami vasi,na "glavnem" kopališču. Ni čudno, full je bilo VROCE
   

Zvečer smo se odpravili v sam veliki CARCASSON. Zvečer zato, ker je vročina malce pojenjala. Mesto je dostopno brezplačno cel dan, v mestu pa je tudi grad, ki se ga da obiskat za
a) doplačilo
b) do 18h. 




Obiska gradu nisem načrtovala, že zato ker tja ne smejo psi, takrat nisva šla, pa sem si mislila, maprav v grad tudi zdaj ne bomo šli. Pa so mi to malo očitali. Da oni pa zdej vseeno bi. Pa ne samo to, odkrili smo še več drugih muzejev. Muzej inkvizicije, pa šolski ... Jah ...Kaj čmo zdej? Je ker je. Sprehodili smo se po res nagužvanem mestu, kupili nekaj neumnosti za tamale, pa kako zame... In se vrnili na parkirišče. Btw, cene hrane v mestu so precej presegale cene v Lagrasse, hamburger recimo 19€.


Nismo šli, mamo joto v konzervi, pa pašto in paradižnikovo omako v kombiju. Na takih potovanjih res ne kompiciram kaj jemo. Če se da, seveda kupimo kaj finega ampak odsotnost hladilnika hrana v konzervi odlično rešuje. Pojedli smo večerjo in od tu naprej nisem imela plana sploh. Imeli smo še 3 dni časa, da pridemo do Burgosa. Odločitev je padla, gremo pogledat še morje. Pa ker smo že pri Carcasson, da ne pišem dvakrat. Nekje na poti je padla odločitev, da smo čist preveč hitro šli in da se na poti nazaj ustavimo še enrat. Podnevi. In gremo pogledat vse te muzeje. In smo res šli. 


Domen in Karin sta šla že ob prvem obisku v hišo strahov, mi pa smo si skupaj ogledali muzej
inkvizicije. ( Psi dobrodošli, tako smo si muzej lahko ogledali vsi naenkrat.) NORO. Poznala sem nekaj oblik mučenja, nisem pa vedla KOOOOLK bujno domišljijo so imeli in KOLIKO MUCILNIH naprav so izumili. Ljudje smo RES POŠASTI. Noro. BRRR. Precej prijetnješi je bil šolski muzej, grad smo pavseeno tudi tokrat izpustili. 

 


Gremo zdaj do
BAYONNE. Vmes spimo na nekem gozdnem počivališču, kjer je bilo tko luštno. Otroško igrišče, ko ni bilo ljudi sta psa lahko tekala ... da smo ostal precej dlje kot sicer na teh 


naključnih prenočiščih. Čist ok, ker smo ob morju ugotovili, da je mesto čito preveliko, težko je že samo parkirat, kaj šele spat tam. PZA, ki sem si ga ogledala je bil pa itak zaprt ker se jim je pokvarila naprava za plačevanje. In ga je očitno lažje kar zapret,

kot napravo popravit ali, kaj hujšega, pustit prenočevanje brezplačno. In smo šli kar naprej proti Burgosu. Zame, ki rada opazujem hiške, je bila vožnja do Bayonne ob reki  ADOUR zelo zanimiva. Všeč mi je njihov stil hišk, ki so izmenično rdeče in zelene. ( polkna, vrata ...) 

  Odločili smo se, da ne gremo še čisto tja.


Vedeli smo, da je Burgos bolj kot ne vroča puščava  kjer nimamo kaj počet. Zato smo se ustavili v majhni vasici, z enakimi tipičnimi baskovskimi hiškami, kjer sem se počutila skoraj kot doma kjer imamo podobno situacijo. Parkirišče, na katerem je avtodomom dovoljeno prenočevat, je ob vaškem bazenu. Okoli so tudi pohodne poti, samo malo se je treba potrudit, da jih najdeš. Na parkirišču je bilo kar nekaj avtodomov.

Pa tudi na sosednjih parkiriščih. Razmišljala sem, tale karaj je pa res popularen, še nikjer nas ni bilo toliko. In potem mi je užgalo. Vsi grejo na MRK. Kmamp, ki sva ga rezervirala že lansko leto, sva odpovedala. Brala sem ocene in je bilo napisano, da je za to kar ponuja kar drag. In res, bivanje tam bi nas prišlo cca 60€/ noč. Pa bi še šli, če se nebi odločili, da iz srede na četrtek tam ne bomo

prenočili ampak jo bomo kar ponoči mahnili naprej, da imamo še cel četrtek za Carcasson in petek za še en dan ob jezeru Jouarres. Tako smo bili zdaj brez mesta za parkiranje in smo se skupaj z drugimi borili za parkirišče.


"BURGOS"


( ker v resnici smo bili malce JUŽNEJE ) Ciljala sem še na en tak " doma " ( Santa Maria del Campo) kjer je pza
OB BAZDENU. Da 
bosta vsaj tamale mele kaj za počet medtem, ko bomo čakali na sončni mrk, ki bo tik pred sončnim zahodom. In nekje so omenjali, da se s 

tega pzaja lepo vidi sončni ZAHOD. Torej se mi je zdel kar v redu izbira. Ampak ob našem prihodu je bil poln tako sam PZA kot tudi vsa ostala mesta kjer bi lahko parkirali. NA NASO SRECO.
Tudi na parkirišču se
najde kaj zanimivega.

Ker PZA st. 2 je bil sicer ob bencinski, na betonskem parkirišču, kjer smo bili nagneteni en zraven drugega. Samo ene 20 min peš stran je bila pa, najbrž edina, rečica daleč naokoli.
KOPALNA. Z lepim obrežjem, sencnim.
Na dopustu ne kompliciram s hrano.

Še dobro, ker tole so restavracije okoli Pampilege.


Tam smo preživeli večer, prespali pridno na uradnem parkirišču, čeprav je bilo kar nekaj kombičev tudi kar tam ob reki. Zjutraj smo tudi mi prestavili kombi kark reki, da smo imeli kosilo in kavo na dosegu. Ob reki je bilo tudi otroško igreišče.

Pa kafič s pivcem za 2,5€ in sangrijo za kak $ več. Tako smo mrk pričakali na veliko lepšem kraju kot sem pričakovala. 






                                       SONCNI MRK

 


Vasička
PAMPLIEGA se vzpenja na majhnem hribčku. Na vrhu je oddajnik in idealne prostor za ogled SONCNEGA MRKA. Na žalost nismo bili edini tega mnenja in se je tj vzpelo kar veliko število ljudi, tako da je bilo kar težko dobit mesto za posadit rit na tla in uživat v mrku.

Podrugi strani pa so vsi ti ljudje naredili dogodek še bolj poseben. Gor so si prinesli svašta, tud mizice in stole in imeli cele piknike. Si bil del nečesa. In potem se je začelo. Mi SMO res bili eni KEKCI.
pripravljeni na velik dogodek.

Na tadogodek smo se pripravljali že odlani. Samo nismo pa pomislilil, da bi, na primer s seboj vzeli TELESKOP. Na to smo pomislili šele, ko smo videli, da gaimajo drugi. 🙈Pa ok. Samo potovanje lune mimo sonca je zanimivo.

Traja kakšno uro. Zares FASCINANTEN del pa je, ko luna POPOLNOMA PREKRIJE sonce. Ko nastane popolna tema, ko lahko SNAMEŠ OČALA in zreš v vso veličino črne krogle obdane s SIJAJNIM PRSTANOM. 




VREDNO!
VREDNO VSEH NEPRESPANIH NOČI, TOPLE VODE ZA PITJE, VSEH PREVOŽENIH KILOMETROV, VSEGA DENARJA! VREDNO! Dve ČUDOVITI MINUTI. 











In potem pot nazaj. Za LUNO in za NAS. 











Nazaj smo šli VELIIIIKO bolj hitro. En dnevni postanek v CARCASSONU, še en ob jezeru JUARRES in potem smo šli domov kar DIREKT. 

In POLDI, ta LUMP JE ZAGNAL ELEKTRIKO v ČETRTEK zvečer. Ja krasno. Smo imeli v petek končno HLADNO VODO. 

POVZETEK:
Potovali smo tako, da smo se eno noč vozili ( in ponavadi sredi noči poiskali kak kraj za prespat ter nadaljevali pot zjutraj), eno noč pa smo bili nekje stacionirali in tam spali. In da smo si na jasnem. Takšno potovanje NI DOPUST. Takšno potovanje je DOGODIVŠČINA. Po kateri mogoče rabiš še dopust 😁.

Po prvem ogrevanju sem nad TAKIM načinom POTOVANJA postala avdušena. Pol časa sem že iskala kombi za nas. Je bila pa ta odločitev, da smo si izposodili avtodom, predno smo karkoli kupovali, zelo dobra. Tako smo videli kaj rabimo in česa ne. Definitivno smo skromni in čeprav smo štirje, rabimo MANJŠI kombi. Ali bomo pa celo našo Dacio malo dodelali. Vsekakor bomo še tako potovali. 

POT: 
Dom- Lago di Ledro 511 km, 6,5h

Lago di ledro - Lac de serre poncon 514 km, 9h

Lac de Serre poncon - Lac de Jouarres 420 km, 8h

Lac de Jouarrec-Lagrasse 31 km,40 min

Lagrasse- Carcasson  35 km, 40 min

Carcasson- Bayonne 376 km, 7h

Bayonne- Burgos 330 km, 6h
___________________________

NAZAJ

Burgos- Carcasson 644 km, 6h (AC)

Carcasson- Lac de Jouarres 37 km, 40 min

Lac de Jouarres- Dom 1305km, 14h
__________________________________

CCA 4300 km

STROŠKI: 

No o tem pa raje ne razmišljam. Uradno smo prenočišče plačali samo enkrat, torej 30€. Se pravi, če imaš svojega je to to. Ampak mi smo ga najeli tako, da smo realno vsak dan plačali 90€, V ENO smer smo sevozili po lokalnih cestah in prišparali veliko cestnin in celo Francijo prevozili z ENIM TANKOM. Nazaj grede se nam je malce mudilo in smo šli na AC in dali za cestnino in bencin malo premoženje. Vse skupaj se vrti okoli dveh tisočakov. Realno nisem ŠE NIKOLI bila na tko DRAGIH počitnicah, čeprav smo povsodspali "ZASTONJ" 😂. 

WILL DO IT AGAIN!